torek, 16. oktober 2007

Električna moč

Električna moč
Električna moč je enaka produktu napetosti in toka.

P = U*I

Ohmov zakon

Ohmov zakon


U=IR
I=U/R
R=U/I

U - napetost [V]
I - el. tok [A]
R - upornost [OHM]



http://sl.wikipedia.org/wiki/Ohmov_zakon

Ohmov zakon


U=IR
I=U/R
R=U/I

U - napetost [V]
I - el. tok [A]
R - upornost [OHM]



http://sl.wikipedia.org/wiki/Ohmov_zakon

Svetlobna moč

Gostota svetlobnega toka, ki izhaja iz točkastega svetila, pojema obratno sorazmerno s kvadratom razdalje.

Izkoristek toplotnih strojev

Izkoristek vsakega toplotnega stroja je manjši ali kvečjemu enak kvocientu največje temperaturne razlike in najvišje absolutne temperature v stroju.

Izkoristek toplotnih strojev

Izkoristek vsakega toplotnega stroja je manjši ali kvečjemu enak kvocientu največje temperaturne razlike in najvišje absolutne temperature v stroju.

Površinski pritisk

P=F/A

P - Površinski pritisk
F - Sila
A - Površina

Toplota...

Toplota je energija, ki ob dotiku brez dela preide s toplejšega na hladnejše telo.

Sprememba energije telesa je enaka vsoti prejetega dela in prejete toplote.

Odboj svetlobe

Svetloba se na gladki ploskvi odbije tako, da je odbojni kot enak vpadnemu in da ležita vpadni in odbiti žarek z vpadno pravokotnico v eni ravnini.

Gibanje planetov.

1. Planeti se gibljejo okrog Sonca po elipsah, v katerih enem gorišču je Sonce.
2. Planet se ne giblje enakomerno, ampak tako, da popiše radij vektor od planeta do Sonca v enakih časih enake ploščine.
3. Kvadrati obhodnih časov planetov okrog Sonca so sorazmerni s kubi srednjih oddaljenosti.
Johannes Kepler

Newtonov zakon

F=ma

Lažje si zapomniš takole: Fičo je mali avto.

Sila F je enaka produktu mase m in pospeška a. Iz tega sledi da je
masa m enaka F/a. Iz tega sledi da je pospešek a enak F/m.

Prvi glavni zakon termodinamike

Prvi glavni zakon termodinamike
"Toplota je ekvivalentna mehanskemu delu." (Mayer, 1842; Joule, 1843)
Dovajanje ali odvajanje toplote Q povzroča spremembo notranje energije U in absolutnega dela A (pridobljenega ali porabljenega ) oziroma spremembo entalpije H in tehničnega dela W (pridobljenega ali porabljenega) .

Drugi glavni zakon termodinamike

Drugi glavni zakon termodinamike
"Toplota ne prehaja nikdar sama od sebe s hladnejšega na toplejše telo."
(Clausius, 1850; Thomson, 1851).
V zvezi s tem razlikujemo:
A) Povračljive procese, torej tiste, ki so mogoči v eni in drugi smeri, pri čemer po vrnitvi nikjer v naravi ne ostane nobena sled (naprimer: uparjanje in kndenzacija in ekspanzija, itd.),
B) Nepovračljive procese, ki so mogoči samo v eni smeri (naprimer: prehod toplote, trenje, dušenje, mešanje, itd.).

O energiji 1

Energija ne more nastati iz nič. Energija se ne more izničiti.

Svetlobna moč

Gostota svetlobnega toka, ki izhaja iz točkastega svetila, pojema obratno sorazmerno s kvadratom razdalje.

hitrost

dv=ds/dt

v - hitrost
s - pot
t - čas

enakomerno gibanje s konstantno hitrostjo:
v=s/t

Pospešek a = 0.

pospešek

da=dv/dt

a - pospešek
v - hitrost
t - čas

Enakomerno pospešeno gibanje :
a=v/t

( Pospešek a je konstanten. )