torek, 16. oktober 2007
Odboj svetlobe
Svetloba se na gladki ploskvi odbije tako, da je odbojni kot enak vpadnemu in da ležita vpadni in odbiti žarek z vpadno pravokotnico v eni ravnini.
Gibanje planetov.
1. Planeti se gibljejo okrog Sonca po elipsah, v katerih enem gorišču je Sonce.
2. Planet se ne giblje enakomerno, ampak tako, da popiše radij vektor od planeta do Sonca v enakih časih enake ploščine.
3. Kvadrati obhodnih časov planetov okrog Sonca so sorazmerni s kubi srednjih oddaljenosti.
Johannes Kepler
2. Planet se ne giblje enakomerno, ampak tako, da popiše radij vektor od planeta do Sonca v enakih časih enake ploščine.
3. Kvadrati obhodnih časov planetov okrog Sonca so sorazmerni s kubi srednjih oddaljenosti.
Johannes Kepler
Newtonov zakon
F=ma
Lažje si zapomniš takole: Fičo je mali avto.
Sila F je enaka produktu mase m in pospeška a. Iz tega sledi da je
masa m enaka F/a. Iz tega sledi da je pospešek a enak F/m.
Lažje si zapomniš takole: Fičo je mali avto.
Sila F je enaka produktu mase m in pospeška a. Iz tega sledi da je
masa m enaka F/a. Iz tega sledi da je pospešek a enak F/m.
Prvi glavni zakon termodinamike
Prvi glavni zakon termodinamike
"Toplota je ekvivalentna mehanskemu delu." (Mayer, 1842; Joule, 1843)
Dovajanje ali odvajanje toplote Q povzroča spremembo notranje energije U in absolutnega dela A (pridobljenega ali porabljenega ) oziroma spremembo entalpije H in tehničnega dela W (pridobljenega ali porabljenega) .
"Toplota je ekvivalentna mehanskemu delu." (Mayer, 1842; Joule, 1843)
Dovajanje ali odvajanje toplote Q povzroča spremembo notranje energije U in absolutnega dela A (pridobljenega ali porabljenega ) oziroma spremembo entalpije H in tehničnega dela W (pridobljenega ali porabljenega) .
Drugi glavni zakon termodinamike
Drugi glavni zakon termodinamike
"Toplota ne prehaja nikdar sama od sebe s hladnejšega na toplejše telo."
(Clausius, 1850; Thomson, 1851).
V zvezi s tem razlikujemo:
A) Povračljive procese, torej tiste, ki so mogoči v eni in drugi smeri, pri čemer po vrnitvi nikjer v naravi ne ostane nobena sled (naprimer: uparjanje in kndenzacija in ekspanzija, itd.),
B) Nepovračljive procese, ki so mogoči samo v eni smeri (naprimer: prehod toplote, trenje, dušenje, mešanje, itd.).
"Toplota ne prehaja nikdar sama od sebe s hladnejšega na toplejše telo."
(Clausius, 1850; Thomson, 1851).
V zvezi s tem razlikujemo:
A) Povračljive procese, torej tiste, ki so mogoči v eni in drugi smeri, pri čemer po vrnitvi nikjer v naravi ne ostane nobena sled (naprimer: uparjanje in kndenzacija in ekspanzija, itd.),
B) Nepovračljive procese, ki so mogoči samo v eni smeri (naprimer: prehod toplote, trenje, dušenje, mešanje, itd.).
Svetlobna moč
Gostota svetlobnega toka, ki izhaja iz točkastega svetila, pojema obratno sorazmerno s kvadratom razdalje.
Naročite se na:
Objave (Atom)